Skupine pasem

Pri mednarodni kinološki zvezi (FCI) je registriranih več kot 300 pasem, ki so razdeljene v 10 skupin. V tem poglavju so opisane značilnosti posamezne pasme.

Opisi pasem psov

Opisi 200 najbolj priljubljenih pasem psov so razvrščeni po imenih Mednarodne kinološke zveze (FCI). Pri vsaki pasmi so opisani uporabnost, značaj in vzreja ter dodane kratke informacije o videzu in primernosti.

Pasma: Zahodnosibirska Lajka.

Tudi: Zapadno Sibirskaia Laika

Uporabnost: najbolj priljubljena pasma lajke, ki je bila vzrejena predvsem za lov na lose, severne jelene in tudi medvede. V primerjavi z drugimi lajkami, ki so namenjene izključno za lov, je zahodnosibirska lajka zelo koristna tudi kot vlečni pes, saj lahko vleče težak tovor. Te pse so v nekdanji Sovjetski zvezi uporabljali tudi za medicinske poskuse. Lajka je postala slavna kot prvi pes v vesolju.

Ruske lajke sestavljajo skupino nordijskih psov, v marsičem podobnih sibirskemu huskyju: po telesni zgradbi, kožuhu, barvi in tudi po uporabnosti. Glede na zemljepisno območje, na katerem so najbolj razširjene, jih delimo na tri pasme: rusko-evropsko, zahodnosibirsko in vzhodnosibirsko lajko. Mednarodna kinološka zveza je vse tri pasme priznala in jim določila standard šele pred nekaj leti.

Značaj: vzdržljiva, robustna in ogumna kot vse lajke. Njeno vedenje je še zelo prvinsko.

Značilnosti: posamezni veliki ljubitelji te pasme imajo tu in tam kakšno lajko, sicer se pa kot spremljevalka ni uveljavila.

Vse lajke imajo skupno in zelo staro poreklo, ki se po vsej verjetnosti meša s poreklom arktičnega volka. Sovjetski vzreditelji so se začeli načrtno ukvarjati z njihovo vzrejo leta 1930, ko so ugotovili, da v Sibiriji ni mogoče učinkovito uporabljati motornih prevoznih sredstev, zato so bili prisiljeni pomagati s psi, kakor so to že stoletja počela sibirska ljudstva. Vzrejo so zasnovali na lajkah, ki so obstajale na območjih od Laponske do vzhodne Sibirije. Izključili so le lajko Čukčev, ki se jim je zdela glede na potrebe prenežna. Sovjetski kinološki kongres je leta 1947 priznal štiri pasme lajk: karelsko-finsko, rusko-evropsko, zahodnosibirsko in vzhodnosibirsko. Razen prve, karelsko-ginske, je vse priznala tudi Mednarodna kinološka zveza. Lajke, ki so jih izvozili v druge evropske države, so se odlično obnesle pri vleki sani in so uspešno sodelovale tudi na uradnih tekmovanjih.

Lajka je pes močne in odločne narave. Je živahna in tudi družabna, a zadržana in manj odprta kot Husky. Po značaju je med sibirskim huskyjem in grenlandskim psom. Ker rada laja, je tudi dober čuvaj.

Lajka potrebuje veliko prostora, zato ni primerna za življenje v mestu. Slabo prenaša toplo podnebje.

Zdravje: zelo robustna in zdrava pasma.

Primeren za: specialiste.

Na kratko: FCI-skupina 5 / št. 306: špici in pratipski psi; država porekla: Rusija; velikost: 53 - 61 cm; teža: 18 - 23 kg; dlaka: gosta, debela nadlanka s težko podlanko; barva: bela, poper in sol, rdeča ali vsi odtenki sive, črna, enobarvna ali lisasta; življenjska doba: 10 - 12 let; cena mladiča: pribl. 800 evrov.

Legenda: 

• Tudi: ostala običajna ali izvirna imena za določeno pasmo.
• Značilnosti: zgodovina oz. nastanek pasme, prvotni cilj vzreje in današnja raba.
• Značaj: najpomembnejše lastnosti in način obnašanja pasme, vedenje v družini, odnos do tujcev in drugih psov.
• Zdravje: bolezni, ki se lahko pojavijo pri določeni pasmi.
• Primeren za: skrbno ocenite svoje znanje in izkušnje s psi.

Vir: Hegewald-Kawich. Horst. Hunderassen von A bis Z.

Slovenska izdaja: Pasme psov od A do Ž: več kot 200 priljubljenih pasem psov z vsega sveta: dodatek: kako najti primernega mladiča / Horst Hegewald-Kawich; (prevajalka Alenka Benedik). - 1. predelana izd. - Olševek: Narava, 2011. - (Vodnik od A do Ž / Narava).