V toplih dneh, ko nas večina išče senco in ohladitev nekje ob vodi ali v zavetju gozda, nesmemo pozabiti na stalne prebivalce teh območij – klope. Bolezni, ki jih prenašajo so tako za ljudi kot pse lahko zelo nevarne. Zato je pomembno, da pred njimi zaščitimo tudi svoje kosmatinčke.

Klopom se ne moremo povsem izogniti, prav zaradi tega je preventiva še toliko bolj priporočljiva, saj lahko tako zmanjšamo možnost za klopno-prenosljive bolezni. Klopi se običajno zadržujejo v visoki travi, gozdu in grmovju. Najpogosteje pa jih najdemo zjutraj in zgodaj zvečer, še posebej v vročih poletnih večerih.

V Sloveniji naj bi bili klopi prisotni skozi vse leto. Pozimi in v mrzlih mesecih seveda manj kot v toplejših mesecih. Bolj izpostavljeni klopom pa naj bi bili psi s svetlejšo dlako (labradorci, samojedi, zlati prinašalci..).

Klopi prenašajo najrazličnejše mikroorganizme, kot so bakterije, gliste, virusi in praživali. Ob vbodu jih skupaj s slino izločijo v krvni obtok gostitelja in s tem psom povzročijo številne bolezni. Najboj poznana in najpogostejša klopna bolezen je borilioza, med ostale pogoste pa spadata še anaplazmoza in babezioza.

Ker klopi veljajo za zelo trpežna bitja, ki se hitro razmnožujejo, je zaščita pred njimi lahko zahtevna. Imunski sistem psa lahko ima pomembno vlogo pri stopnji okužbe. Najhitreje pa lahko pred klopi zaščitimo psa z vsakodnevnimi pregledi po sprehodih. Če klopa najdemo, ga z ustreznim pripomočkom nemudoma v celoti odstranimo.

1.Kako ukrepamo, če ima pes klopa:

• preventivno natančno pregledujemo psa po vsakem sprehodu,
• v primeru, da klopa opazimo, ga odstranimo s pinceto (klopa izvlečemo z mirnim in ravnim potegom, s toliko pritiska, da klop popusti),
• območje klopnega ugriza razkužimo (z jodom ali etanolom, nato speremo z vodo in milom),
• pomagamo si lahko s pripomočkom za odstranjevanje klopov (najdemo jih v vsaki trgovini za male živali).

2.Najpogostejše napake pri odstranjevanju klopa:

• nikoli ne odstranjujemo klopa s prsti,
• klopa ob odstranjevanju ne smemo stiskati ali obračati,
• če glava ostane v koži psa, jo pustimo, da izpade sama,
• na klopa ne smemo ničesar nanašati,
• klopa ne odvržemo v koš za smeti ali v vodo, saj se zlahka vrne na njeno gladino.

3.Borelioza pri psih

Lymska borelioza je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijo Borrelia burgdorferi, katera se zadržuje v prebavilih klopa. Pes se z njo okuži pri ugrizu klopa Ixodes, ki je njen glavni prenašalec. Prenos bolezni pa se ne prične takoj ob pritrditvi klopa na kožno površino, temveč je za to, da bakterija pride v kri psa potrebnih od 24 do 48 ur. Ko se klop pritrdi na psa, mu prične s sesanjem krvi. Bakterija tako potuje iz sline klopa v slino krvi gostitelja. Za to je običajno potrebnih 24 ur. Vedeti moramo, da ni nujno, da bo vsak pes okužen z bakterijo borelije zbolel. Tu ima pomembno vlogo močan imunski sistem.

Ker je borelioza tiha bolezem, ni nujno, da se znaki okužbe pojavijo takoj. Le ti se lahko pojavijo v dveh do šestih mesecih po ugrizu okuženega klopa. Znaki borelioze so pri psu manj izraziti, kot pri človeku, saj se na pasji koži ne pojavijo značilni rdeči krogi.

Pri psu borelioza najhuje prizadane sklepe, zato moramo biti pozorni, če kuža prične šepati ali ima otekle sklepe. Simptom lahko traja dlje časa ali pa se pojavi za nekaj dni in nato zgine. Ponovi se lahko čez mesec ali dva. Drugi simptomi, ki so značilni so še apatičnost, pomanjkanje apetita, utrujenost in otrplost. Lahko se pojavi tudi povišana telesna teperatura.

Prav zaradi težavnega prepoznavanja bolezni, je eden izmed načinov identifikacije bolezni to, da veterinar psu najde protitelesa. Ta pa še ne pomenijo, da ima pes zagotovo boreliozo, saj specifičen test zanjo ne obstaja. Značilnost borelioze je, da lahko nekaj let miruje, nato pa ob oslabljenem imunskem sistemu ali ponovnem ugrizu klopa, izbruhne. Za okuženega psa na žalost ni zdravil, ki bi okužbo odpravila. Znaki bolezni pa se lahko blažijo z antibiotiki. Če sumimo, da se je naš kuža okužil z boriliozo je zelo priporočljiv pregled pri veterinarju. Kot posledice nezravljenja lahko pride do okvare živčevja, srca, ledvic ali sklepov.

4.Anaplazmoza pri psih

Anaplazmoza ali klopna vročina, povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Klop mora biti običajno pritrjen okoli 36 do 40ur, da v kri psa pridejo bakterije. Med prenašalce bolezni sodijo tudi gozdne miši, glodavci in domače živali. Pojav prvih kliničnih znakov je lahko popolnoma skrit ali pa se pojavi v akutni ali kronični obliki.

5.Zaščita pred klopi

Na trgu je že mnogo pripravkov, ki preprečujejo, da bi klopi napadli vašega psa. Naučinkovitejša zaščita naj bi bili amitraz, permetrin in fipronil. Na voljo imamo razpršila, pasje ovratnice in posebne raztopine, ki jih nanesete na kožo med lopatice. Za pse, ki so na agresivna sredstva občutljivi so na voljo zeliščne ovratnice in ampule, ki so za pse manj škodljive.

• Najučinkovitejša sredstva so nedvomno raztopine, ki jih nanesemo na kožo med lopatice psa. Čas delovanja raztopine je okoli tri tedne.

Poznamo tudi naravna preventivna sredstva. Najpogosteje se uporablja jabolčni kis, ki ga psu lahko dodajamo k obroku. Pes lahko zaužije ½ čajne žličke jabolčnega kisa na dan na 25kg telesne teže. Ta dodaja kislost krvi, zaradi česa je pes manj privlačen klopom. Drugo preventivno sredstvo pa je česen, ki se izloča skozi pasjo kožo. Priporočamo, da vašemu kužku ponudite pasji česen.

Klopi nam lahko nedvomno otežijo brezkrbno uživanje v naravi z našim najboljšim prijateljem in povzročijo dodatne skrbi. Zato moramo poskrbeti, da je naš pes ustrezno zaščiten in ga redno preglejujemo.Ob ustrezni zaščiti psa pred klopi je zelo mala verjetnost, da bi prav on zbolel za katero izmed klopnih bolezni. S tem mu boste zagotovili še veliko brezskrbnih užitkov tudi, ko so temperature višje.

6.Viri:

1. https://www.animalfriends.co.uk/blog/ticks-on-dogs-and-cats-identification-treatment/
2. https://www.mojpes.com/zdravje-nega/zascita-pred-klopi/
3. http://peconicvet.com/blog/122127-tick-borne-diseases-and-your-pet