Čeprav smo lani v Sloveniji končno tudi legalno priznali, da živali niso stvari, temveč čuteča bitja, pa se takrat zanje ni veliko spremenilo. Sedaj ima vlada v obravnavi nove predloge, ki obetajo poostren nadzor nad našim ravnanjem z živalmi in bi tako lahko pomenili težko pričakovani korak v pravo smer.

Katere spremembe se nam obetajo?

1.Odgovorno lastništvo živali, zgodnje označevanje psov in označevanje mačk, sledljivost pri spletnem oglaševanju.

Na živalniku se teh sprememb zelo veselimo, saj je skrb za ustrezno rejo in izvor naših živali naše poslanstvo. Pri nezakoniti trgovini so psi in mačke po navadi gojeni v obžalovanja vrednih pogojih, prodajajo se premladi in necepljeni.

To lahko hudo ogrozi zdravje živali ter varstvo potrošnikov, saj je izvor takih psov ali mačk izredno težko ali nemogoče izslediti. Pričakujemo torej nadgradnjo stopnje sledljivosti psov in mačk, ter omejevanje prodaje in oglaševanja, tudi po družbenih omrežjih.

2.Omejitev posedovanja eksotičnih vrst živali.

Ker so eksotične živali za mnoge statusni simbol in tako njihovi oskrbi pogosto ni posvečeno dovolj časa in truda (predvsem primanjkuje znanja), to resno ogroža dobrobit teh živali, slabo pa lahko vpliva tudi na lokalno biodiverziteto.

Poostrena pravila naj bi prinesla omejitve vrst živali, ki jih dovoljeno posedovati za hišne ljubljenčke, poostrila nadzor nad trgovino in zahtevala da trgovine z živalmi bodočim kupcem zagotavljajo podrobne informacije o fizioloških, etoloških in bivalnih potrebah (glede okolja) živali. Obetajo se tudi pravila o usposabljanju zaposlenih, ki delajo s temi živalmi, kazni ob namerni zapustitvi, ter vodenje evidence o posedovanju eksotičnih živali v namen nadzora.

3.Nevarni psi?

Za nevarnega psa velja pes, ki je ugriznil človeka, ali žival, pa tudi pes, ki kaže napadalno vedenje do človeka oziroma ga ni mogoče obvladati.

Poleg že veljavnih izjem, ki nazivajo policijske pse, pse ki stražijo ograjeno in označeno območje, pse ki ugriznejo med veterinarskimi posegi, ter mlade pse (do 9 mesecev), bodo sedaj med izjemami tudi pastirski psi. Ko ti branijo črede pred zvermi, jih namreč branijo pred vsakim vsiljivcem in zato lahko nehote napadejo tudi koga, ki se rekreira na njegovem pašniku.

4.Prepoved privezovanja psov na verige, ampak z izjemami

Pes za zadovoljevanje svojih potreb potrebuje kompleksno okolje, v katerem ima zagotovljene socialne stike s sovrstniki in ljudmi. Privezani psi in tudi psi, trajno zaprti v pesjake, so lahko gibalno in socialno omejeni, še posebno ko gre za trajno zaprtje.

Z novelo se nam končno obeta prepoved privezovanja kot način bivanja psov, razen seveda kratkoročno (med sprehodi, obski veterinarja…). Dopuščeno je tudi privezovanje psa, če se pes ne more zaplesti v verigo in ima dovolj prostora za tekanje na tekaču.

5.Prepoved usmrtitve živali v namen pridobivanja kož in krzna.

6.Prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih, ter določitev nosca stroškov oskrbe zapuščenih živali (lastnik, v kolikor tega ni mogoče izslediti krije država).

Obeta se tudi možnost izreka višjih kazni za prekrške ter uskladitev kazenskih sankcij s predlaganimi spremembami, ki bo bistven korak k poostrenemu nadzoru.

Novela zakona o zaščiti živali torej deluje kot korak v pravo smer k bolj etični družbi, ki priznava da druga bitja niso tu, da služijo našim interesom, temveč imajo lastne občutke, želje in potrebe po dostojnem življenju.

Upamo, da je to zgolj prva stopnička k izboljšanju življenjskih pogojev vseh živali, tudi rejnih, ki trenutno še vedno nimajo praktično nobenih pravic in pogosto živijo v mučnih razmerah. Idealna novela zakona torej ne bi vzdrževala arbitrarne črte med vrstami, ki jih vidimo kot hišne ljubljenčke in ostalimi, ki nimajo te sreče, vendar je vsak majhen premik dobrodošel.

7.Vir: 

1. https://skupnostobcin.si/2021/05/predloga-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-zasciti-zivali/
2. https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2021/05/zakon.pdf